Jože, leta 1934 rojen v Lescah na Žagi, se je že kot otrok srečal z velikim travnikom – Kležnekom, letališčem, ki je v vojni služil okupatorjevemu letalstvu, po osvoboditvi pa so ga posvojili gorenjski ljubitelji zračnih višin: padalci, jadralci in motorni piloti. Kot osnovnošolec je po svojih močeh pomagal pri postavljanju hangarja, lesenjač in vzdrževanju travnih površin. Leta 1950 je pomagal pri izvedbi 1. svetovnega prvenstva v padalstvu. Po opravljeni srednji tehnični šoli, strojne smeri se je priključil jadralnim letalcem in 1953 dobil licenco jadralnega pilota. Zaradi tehničnega znanja in zagnanosti je bil nepogrešljiv pri mnogih opravilih nujnih pri takratnem letenju. Leta 1970 je postal učitelj jadralnih pilotov. Vrsto let je šolal, usmerjal in spodbujal svoje učence. V tem obdobju je postal tudi motorni pilot in deloval predvsem kot pilot vlečnih letal. Kot jadralec je osvojil značko Zlati C. Ko je zaradi let redkeje prihajal na letališče, je še vedno rad priskočil na pomoč, predvsem pri pripravi vlečnih vrvi, obnovi pleksijev, izdelavi napisov,… Smrtna nesreča njegovega najboljšega prijatelja Franca Petka in Tončka Resmana v Vršcu leta 1973 ga je močno prizadela.
Zadnji skupni let sva z Jožem odletela maja 2021 z DG – 500 in skupaj uživala ob ptičjih pogledih na Karavanke in Julijske Alpe, na Jelovico in Pokljuko, na pota katere sva skupaj mnogokrat prehodila.
Ohranimo spoštljiv spomin na našega letalskega vzornika, pridnega sodelavca in prijatelja.
Zapisal Gaber Pesjak
