( 7. 12. 1951 – 15. 7. 2023)
Z Marjanom sva se spoznala pred 45 leti v AK Ljubljana, kjer sva oba začela letalsko pot, ki naju je po spletu okoliščin oba pripeljala v Aeroklub ALC Lesce. Poleg jadralnega letenja, s katerim se je ukvarjal, je postal zelo dejaven član pri mnogih neletalskih, pa pogosto nujnih opravilih. Posebej njegova krojaško mizarska žilica je bila zelo uporabna.
Jeseni 2022 se je začel pritoževati zaradi težav z zdravjem, nihče pa si ni mogel misliti, da ga bodo te tako hitro spravile v prerani grob. Enkrat spomladi, ko sem se ravno odpravljal domov z letališča me je poklical. Vprašal sem ga, kako je vedel, da sem ga ravno takrat hotel poklicati. In beseda je dala besedo, povprašal sem ga po zdravju, nakar je odgovorl: “Mrtev sem!” “Čakaj, kako si mrtev, saj se vendar pogovarjaš z mano?” “Ja, mrtev sem, v hospicu, čakam …”
Ko mi je končno razložil ne ravno obetavno stanje bolezni s prošnjo da obvestim člane, ki bi ga želeli obiskati, o načinu obiskov, sem mu obljubil, da me lahko pokliče kadarkoli bi rabil pogovor ali pomoč. Tako me je klical na dva do tri dni. Ves čas je deloval zelo optimistično in popolnoma zdravega duha, zanimalo ga je dogajanje v klubu in ostalo.
V soboto, 15. 7. sem tudi pričakoval klic, ki pa ga ni bilo …
V ponedeljek, 17. julija popoldne pa je prišlo kratko sporočilo od njegove hčerke Andreje: “Pozdravljeni,
sporočam žalostno vest, Marjan Dolničar – ati, je v soboto zapustil tla in za večno odletel nad oblake.
Pogreb bo v četrtek, 20. 7. ob 1400 na žalah. Pred tem pa bo na žalah v vežici sv. Antona.
Andreja“
Čeprav je bilo pričakovano, je novica vseeno udarila kot strela z jasnega. Ob tej priliki izrekam sožalje svojcem, mami in hčerkama Andreji in Poloni.
Dru, naj ti bo lahka slovenska zemlja in modro nebo kot si ga vedno želel in občudoval!
Milan Korbar